Spominska smer dr. Choudonskega - Jezerska Kočna

Dons pa res ni bil pravi dan za plezat, no vsaj zame ne? Že v prvem rastežaju previsne plate sem se jezil sam nase, ker me je navil ko vola. Ja, bo treba mal na stenco jit pogledat. V stropu katerega je bilo potrebno potehničarit mi ni bilo pa tudi nič jasno, sploh ko mi je v roki ostala edina luska pomembna za napredovanje. Bolj je bilo vse podobno otroškim igralom z gujsnico in peskovnikom. Ker čez strop ni šlo sva smer zaključila z varianto. Plezal sem z Nejcem...

Zgrešena smer - Grintovec

Včeraj naju je s Petrom pot ponovno vodila na Jezersko, tokrat v Grintovec, kjer sva plezala Zgrešeno smer. Je ena lepših smeri kar sem jih plezal do sedaj. Ker je smer neopremljena nama je vzela kar precej časa. Da pa v smeri ni bilo dolgčas sta za nama plezala še Nejc in Tine. Lp;)

Tole bi se dal pa podričat? (prvi rastežaj)

Ne grem na kolena... (drugi rastežaj)

Po desetih minunah iskanja poke zabijem klin.

Plata v tretjem rastežaju.

Spet kamin v Grintovčevem stebru.

Fuchsova smer - Dolška škrbina

Včeraj sva se s Petrom zelo ambiciozno podala pod steno z namenom zlesti najmanj tri smeri v Dolški škrbini. Željen cilj nama je preprečila gosta megla in mokra stena. Kljub temu pa sva premagala eno skoraj pohodno smer. Opis nama ni bil jasen, iskala pa sva najlažje prehode in tako prišla na s soncem obsijan vrh. Lp Anže...

Peter na prvem varovališču.

Ej Anže a greva midva sploh prav?

Jaz v najtežjem delu smeri.

Grintovčev steber - Grintovec

Na prelep dan sva s Tinetom plazala Grintovčev steber. Smer je lepa, polna dobre skale, varovališča so nasvedrana, vmesnega varovanja pa je tudi dovolj. Najlepši mi je bil zadnji raztežaj basanja po kaminu, ko ugotoviš da si z nahrbtnikom pa res preširok. Poleg naju sta bile v smeri še dve navezi Ao Žiri. Zaključila sva jo dokaj hitro, tako da sva bila že ob dvanajstih pri Češki koči.
Tine v najtežjem delu smer, ki pa si ne zasluži tako visoke ocene.

Uživancija v napol podrtem kaminu.

Kratka nemška - Dolgi hrbet

So smeri ki so težke in v njih uživaš, so pa tudi lahke in krušljive, tako da samo gledaš kdaj ti bo kaj ostalo v roki ali pa odletelo izpod nog. Zaradi slabe skale so tudi varovanja vprašljiva in so bolj samo za psiho.Prva dva raztežaj sva plezala v dežju, vendar najtežji del smeri ksreči ni bil moker. Zaradi grožnje oblakov sva smer morala predčasno zaključiti. Sestopala sva na zgornjo raven, ter bolj po riti kot po nogah do Češke koče. Srečala sva še Davida in smo ga skupaj zastavili, tako da bi skoraj še eno noč prespal kar tam gor.Lp;)

Jaz v najtežjem delu smeri.

Kuku. Peter v podrti trojki, katera zna biti kar zanimiva.

Fritsch-Lindenbach - Dolška škrbina

Včeraj sva šla z Bojano v Dolško škrbino pogledati kje se Davo pozimi smuča. To smer sem si že od nekdaj želel preplezati, vendar zanjo nisem našel pravega časa. Je lepa, polna dobre skale, idealna smer za začetnike, ki se ne učijo plezati ampak alpinizma v hribih...Ves čas naju je malo zeblo, ker je bila smer v senci, vendar se je dalo potrpeti. Sestopila oz. pristopila sva še na Grintovec do Mlinarskega sedlo in naprej proti Češki koči.

Pogled na smer Fritsch-Lindenbach


Pogled na Triglav in Kočno pred njim...

Zajeda Ekar-Jamnik - Dolška škrbina

Kot je že v navadi sva z Nikotom prespala na Češki koči, zjutraj pa navsezgodaj odrinila pod smer. Najprej sva splezala dva lepa raztežaja Vstopne variante, nato pa začela plezati to lepo a zahtevno zajedo. Na začetku se je bilo kar zanimivo zbasati čez brez žive lojtre. Varovanja v najtežjem delu je presenetljivo veliko v zgornjih štiricah pa se mi ga je zdelo kar nekam malo. Skala je dobra ni pa najboljša tako kot opisuje Mihelič. Na vrhu pa sem bil kjub poškodbi prsta res vesel, saj je to ena mojih težjih preplezanih smeri.

Jutranji pogled na Dolško škrbino.

Jaz v predzadnjem raztežaju smeri.

Niko ravno nad previsom najtežjega dela smeri.

Drejcova smer - Stena pod Češko kočo

Že maja sva s Petrom poskušala preplezati to smer, vendar nama zaradi mokre stene in drsečega mahu ni uspelo. Takrat sva v steni pustila celo premoženje opreme, danes pa sva jo pobrala ven, zraven pa se mi je še smejalo:) Smer orientacijsko ni zahtevna in je polna dobre skale, le v najtežjem delu je šoder. S seboj je potrebno imeti nekaj klinov, ker smer ni v celoti opremljena. Kljub pripeki v steni je bilo znosno, saj je pihal veter. Plezala sva Peter in Anže...

Pogled na Grintovec, Dolško škrbino in Jezersko Kočno...

Peter v zadnjem raztežaju...

Jaz malo pred najtežjim delom smeri, zadnjič sem tukaj obračal...

Steber revežev - Velika Mojstrovka

Če si pri vstopu še tak revež, na vrhu stene zagotovo ne boš, kajti bogatejši boš za eno najlepših plezalskih doživetij. Na čase je bila orientacija v smeri kar zahtevna, saj so nekateri klini zabiti izven smeri. Drugače pa je smer dobro opremljena, nekateri raztežaji pa potrebujejo še kakšen klin ali dva. V plezanju sem užival z Anžetom Marenčetom.

Igličeva smer - Mala Rinka

Prespala sva na Okrešlju, zjutraj navsezgodaj pa vstopila v smer. Je zelo lepa in izpostavljena z dobro skalo, ki pa jo je potrebno najti. Ko sva prišla čez ključni del smeri sva mislila da je težka plezarija za nama, ampak kaj hitro sva ugotovila, da se prava šele začenja. Za orientacijo je skrbela Miheličeva skica in opis v katerem pa manjka nekaj težjih raztežajev. Plezal sem z Nikom Brencetom...

Smer Debelakove - Velika Mojstrovka

Danes sva s Tino Križnar plezala smer Mire Debelakove, vmes pa sva imela še čas opazovati sončni vzhod in zahod. Smer je lepa, vendar ne tako kot so jo nekateri opisovali. Malo čudno se mi je zdelo, da najtežji raztežaj ni bil opremljen. Potem pa sva ugotovila, da sva plezala varianto, ki pa je za odtenek ali dva težja. Na koncu pa še na zasluženo pivo in počasi proti domu.

Na vrhu pa še fotka soplezalke Tine in navez, ki so bile za nama.

Jaz v krušljivi prečki, dva raztežaja pred najtežjim delom smeri...

Pogled na naslednji moj projekt, Steber revežev.

Začetni alpinistični tečaj na Kamniškem sedlu

Od 4.7. do 8.7.2007 je potekal začetni alpinistični tečaj na Kamniškem sedlu. Sam začetek je bil bolj podoben zimskemu kot pa letnemu tečaju, saj je prvi dan padlo čevelj snega. Zato smo prvi dan imeli čas za ponovitev teoretičnega znanja. Bojan Pollak nam je predaval o nevarnostih v gorah, Boštjan Zupan o vremenu, ki pa je bilo naslednje dni lepo in Matjaž Šerkezi o liku alpinista. Zvečer pa smo si ogledali še nekaj filmov Tineta Marenčeta in poslušali utrinke Mateja Kladnika o njegovem vzponu na Chomolhari. Vsak tečajnik je dobil svojega inštruktorja s katerim je plezal do konca tedna. Jaz sem imel čast plezati z legendo slovenskega alpinizma Bojanom Pollakom-Bojčom. Plezala sva greben z Macesnovca, Zgornji steber z Šijo Brane, Spodnji steber v Brani, smer X in Y v Planjavi. Začetni alpinistični tečaj priporočam vsem, ki se hočejo naučiti varnega gibanja v gorah.